Marjanca Trščinar Antić

“Spoštovana Vesna!
V knjižnici me je poklicala vaša knjiga in prebrala sem jo – sploh ne vem, kako naj opišem, mogoče najbolje kot en skupek uvidov, aha momentov, potrditev, klicajev, hvaležnosti, občutkov miline in ljubezni, miru, zavedanja sebe kot delec mozaika, ki ga ustvarja stvarnik, kot smerokaz za nadaljevanje poti sredi temnega gozda zmede, možnosti, vprašanj, dvomov, strahov, nezaupanja in odlašanja.
Res vam hvala. Mislim, da ljudje rabijo slišati to, kar govorite.
Zelo sem hvaležna vam, da ste napisali knjigo, in sebi, da sem si jo dovolila prebrati.”