Ob iztekanju leta in vstopanju v novo leto vam podelim tri iskrice – tri kratke zapise, nasvete za refleksijo vlog in delovanja v poslovnem svetu.
Živimo v času vélikih sprememb. Pa če to hočemo videti ali ne. In vse manj je tistih, ki ne vidijo. Tu in zdaj je za vsakogar čas izbir in od-ločanja, od-ločevanja. V mnogih je vse močnejši notranji nemir, ki sili človeka v spremembo. Poklicne fluktuacije so sprememba-stalnica, ki se že dogaja povsod. Kako se odzivate nanje vi?
Načini dela, delovanja, ki so bili uspešni do sedaj, niso več. In ne bodo več. Dokler slepo vztrajamo znotraj za mnoge vse bolj utesnjenega okvira mišljenja in delovanja (in-box), tonemo v implozijo, ki se dogaja.
Implozija starega je že povsem jasno vidna povsod. Neizbežna je in silovito hitra. Hkrati se odpira prostor za novo. Nastaja novo. Povsod.
Ali to vidimo? Kako se odločate vi? Se spuščate po spirali navzdol? Ali vstopate v novo? Čému namenjate svojo pozornost? Kot posameznik in v vlogi, ki jo imate v vašem podjetju. Če ste voditelj/vodja/menedžer, s svojimi odločitvami vplivate na mnogo drugih ljudi in ste zanje odgovorni.
Vabim vas, da si vzamete nekaj časa za refleksijo vrednot (osebnih in vrednot podjetja).
Vrednote so naš osebni in kolektivni kompas. Vrednote so filter našega ravnanja.
Vrednote nas usmerjajo po poti od “zakaj” (nameni, namere, poslanstvo, vizije) preko “kako” (poti, strategije, načini delovanja) v doseganje zastavljenih “kaj” (izdelki, storitve, projekti, … skratka cilji vseh vrst).
Kratka vaja. Vprašajmo se:
1. Kaj so moje najpomembnejše vrednote? Kakšne so vrednote mojega/našega podjetja?
– Naredi spisek svojih vrednot in spisek vrednot podjetja, v katerem delaš.
– Koliko so moje vrednote skladne z vrednotami mojega podjetja?
2. Kako dejansko živim/-o te vrednote?
– Čému namenjate svojo pozornost, svoj čas? Kje ste – mentalno, čustveno, fizično?
– Kako (dejansko) delujete, opravljate svoje naloge? Poglejte svoj urnik, delavnik.
Če ste v sebi povsem notranje mirni ter z veseljem in strastjo opravljate svoje delo, potem živite svoje poslanstvo in ste v sozvočju s svojimi vrednotami. Odlično. Kar tako naprej.
Če pa v sebi čutite nemir, ne čutite pravega smisla in vas delo ne napolni z občutkom notranjega zadovoljstva in izpopolnjenosti, je čas, da se ozrete vase in v vaše delovno mesto/oddelek/podjetje. Preverite vaše vrednote. Bodite odkriti do sebe. In resnično poglejte.
Morda boste presenečeni, da je vaš spisek izrekanih vrednot povsem drugačen od vaših dejanskih vrednot, ki jih živite skozi vaše delovanje. In kateri je pravi? Seveda tisti, ki ga živite. Od tu nemir, nezadovoljstvo itd. Rešitev je preprosta. In relativno hitra. Seveda skozi usmerjenost pozornosti in delovanje.
Vsak menedžer, ne glede na hierarhični nivo, bi moral imeti neprestano pred očmi vprašanji:
Ali delamo prave stvari?
Ali to delamo na pravi način?
Na ti dve vprašanji (vsekakor v tem vrstnem redu!) se ozrimo z vidika postavljanja in merjenja/ocenjevanja ciljev.
Leto se izteka in le še nekaj dni nas loči do vstopa v novo leto. To je čas, ko delamo osebne »bilance«, pa tudi preglede naših vlog v poslovnem svetu, ko naredimo malo resnejšo oceno našega delovanja in poslovanja. Pa da to ni samo mehanično zbiranje podatkov, predlagam, da si vzamete kako uro časa in o tem poglobljeno razmislite.
V izhodišče vam predlagam nekaj vprašanj. Poskusite jih pogledati skozi ZKK paradigmo. Osredotočite se na področje vaših pristojnosti in odgovornosti – tako z vidika tega, kar poročate, kot z vidika, kar je poročano vam:
1. Kaj oz katere cilje spremljate? Naredite seznam vseh vaših ciljev:
- Namere (aims) …. odražajo poslanstvo in vizijo (podjetja, poslovnega področja)
– Ali so zapisane v strategiji podjetja? Strategiji vašega poslovnega področja?
– Ali so zapisane v letnem načrtu podjetja ali poslovnega področja?
- Cilji (goals in objectives)
– Ali so zapisani v letnem planu?
– Ali so zapisani v kratkoročnih planih (kvartalnih, mesečnih)? Zapišite tudi cilje, ki jih spremljate, pa niso dejansko zapisani (in komunicirani) znotraj podjetja.
2. Kako merite in ocenjujete doseganje teh ciljev?
Enota mere – kvantitativno in kvalitativno
Ob vsakem cilju si označite:
- kako ga rangirate glede na pomembnost in nujnost (npr. lestvica 1 – 3),
- komu doseganje tega cilja poročate (oz. kdo ga poroča vam),
- kako pogosto ga poročate (oz. vam je poročan),
- s katerim(i) področjem/projektom je ta cilj povezan (soodvisen).
3. Zakaj oz. s kakšnim namenom spremljate prav te cilje?
- Kakšna je dejanska dodana vrednost tega merjenega cilja za podjetje in za vas?
- Kaj ta informacija (cilj in način merjenja/ocenjevanja) dejansko pove?
- Ali bi bilo morda smiselno spremljati še kaj?
- Ali je morda kak cilj oz. način njegovega merjenja brez primerne dodane vrednosti ali celo zavajajoč?
Pred mnogimi leti je uspešen menedžer, ki ga s hvaležnostjo štejem med svoje mentorje, med nekim pogovorom rekel, da mora človek, ki želi biti uspešen, ohranjati ravnovesje med sabo, svojo družino in službo. Tedaj sem bila še mlada in modrosti nisem povsem dojela. Zdi se mi, da ni razumel nihče od prisotnih. A tekom let in aktivnega proučevanja človeka, predvsem njegove oz. njegovih (službenih) vlog, sem spoznala in dojela to globoko modrost.
Ravnovesje vlog posameznika
jaz
družina/prijatelji služba/družba
Če različne vloge, ki jih igramo v življenju združimo v tri OSNOVNE skupine vlog: jaz – družina/prijatelji – služba(e), moramo skrbeti, da svojo pozornost, svoj čas namenimo vsaki izmed njih.
Bolj ko skrbimo za uravnoteženost med njimi, bolj uspešni smo v svojem življenju.
Največkrat zanemarimo sebe, svoje notranje potenciale, darove, strasti, hrepenenja. Odrivamo jih nekam v prihodnost, ko bomo »imeli čas« tudi za to. Ob tem pa ne opazimo, da vse bolj venemo, medlimo, se razblinjamo. In izgubljamo stik z edinim resničnim virom praktično neusahljivega izvira življenjske energiije.
Najuspešnejši smo tedaj, ko preko vlog v življenju čim bolj polno udejanjamo svoje notranje darove, svoje talente in sposobnosti. Kadar sta notranja in zunanja stvarnost uravnoteženi, smo polni energije, zanosa, strasti. Delo, ki ga opravljamo, nas polni z energijo. Da, več ko delamo, več energije imamo.
Ko pogledaš ljudi okoli sebe ali pa samega sebe, se morda nasmehneš in zamehneš z roko, da je to le pravljica. Svet pač ni tak. Delo je nujno zlo. Življenje je polno muk in trpljenja in delo človeka izčrpava. Zelo veliko ljudi, da ne rečemo večina, hodi v službo, na delo zato, ker mora, ker mora zalužiti denar, da preživi. Hodi v službo, ki je pravzaprav ne mara, opravlja delo, ki mu je breme, skupaj s sodelavci, s katerimi ga ne vežejo kaj posebno pristne vezi, do nadrejenih ne čuti spoštovanja, nad podrejenimi izživlja občutek večvrednosti, … Ko se konec delovnega dne vrne domov, je izžet in izčrpan. In naslednji dan, še ne spočit, saj si izgubljene energije še ni obnovil, že vstopa v nov cikel. In drsi po spirali začaranega kroga.
A vsi poznamo tudi drugo stran medalje. Ko delamo nekaj, kar nas veseli, kjer se lahko polno in neomejeno samoizrazimo, pozabimo na čas. Delamo in delamo in uživamo in bolj ko delamo, več energije imamo. Temu delu pravimo hobi ali prostočasne dejavnosti. Prostočasno … Kako lepa slovenska beseda. Prosto-časno. Ko ima čas »prosto«. Ko pozabimo na čas. Ko smo Tukaj in Zdaj. Polno osredotočeni. Polno povezani sami s seboj, s svojim neizmernim notranjim potencialom, ki se preko prosto-časnega delovanja udejanja na čarobne načine. Uživamo. Sijemo. In se napajamo z energijo visokih vibracij, ki izžareva iz nas in napolnjuje vse širšo in širšo okolico.
Obstret visokih vibracij udejanjenih notranjih potencialov človeka naredi lepega, privlačnega, karizmatičnega.
In to je formula uspeha:
